Abonma Borštnik 2018 - Skupaj - 2.del

Maribor Is The Future

Abonma Borštnik – Skupaj Abonma Borštnik je serija desetih epizod in del vso sezono trajajo?ega projekta Abonma. V vsaki od desetih epizod v realnem ?asu predstave opisujemo in komentiramo po eno od tekmovalnih predstav 53. Festivala Borštnikovo sre?anje. Skupaj spremljajo: Lina Akif, študentka igre, Maja Arzenšek, zdravnica in plesalka, Nika Bezeljak, režiserka, Zala Dobovšek, selektorica 53. Festivala Borštnikovo sre?anje, Eva Nina Lampi?, režiserka, Timotej Novakovi?, študent igre, in Nika Švab, dramaturginja. Montaža in oblikovanje zvoka: Aleš Zorec Tehni?na podpora: Boštjan Eržen, Youreup radio So?asno predvajanje: Radio MARŠ Medijska podpora: Radio Študent Produkcija: Moment, GT22 SKUPAJ Via Negativa in Pekinpah v koprodukciji s Centrom urbane kulture Kino Šiška Avtorji: Leja Juriši? in Marko Mandi? v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagi? Glasba: vsakokratni izbor glasbe iz arzenala svetovne in doma?e pop glasbe, predvajane v naklju?nem vrstnem redu ra?unalniškega algoritma Tehni?ni vodja: Igor Remeta Tehni?na postavitev: Andrej Petrov?i? (lu?), Jure Vlahovi? (zvok), Matej Marin?ek (video) Producenta: Žiga Predan in Špela Trošt Avtorica videa: Hana Vodeb Danes smo pri?a neznosni inflaciji performativnosti. Utapljamo se v vseprisotnosti in mediatizaciji vsega. Hitro najdemo razloge, kaj nam je skupno, toda (skoraj) z ni?imer ve? (za dolgo) ne zdržimo skupaj. "Skupaj" zahteva investicijo, ki smo jo vedno teže pripravljeni pla?ati. "Skupaj" je površina, na kateri stalno drsi – bolj ko skupnost želimo formalizirati, ve?ja praznina za?ne zevati v skupnem. Za politiko nerazrešljiva težava, za performans ve?ni ideal. Performerski dvojec Juriši?-Mandi?, v sodelovanju z režiserjem Bojanom Jablanovcem in pisko Semiro Osmanagi?, se ukvarja z idealom performansa in nerazrešljivo težavo politike: Kaj pomeni biti skupaj in kako biti skupaj. Marko in Leja to vprašanje obra?ata vase: zakaj ho?em biti skupaj, kako vzdržati skupaj, kaj narediti (s sabo), da bo "skupaj" realizacija presežka (mene), kako se izmakniti hierarhiji mo?i … In kako ta "skupaj" vzpostaviti v performativnem ?asu in prostoru gledalca. "Skupaj" je neko miti?no mesto zlitja, ki posameznika "zaceli" z drugim. Za to potrebujeta ?as. Pogled tretjega, ki iš?e svoj prostor v skupnem, vstopa v performans skozi misli Semire Osmanagi?, ki z besedo interpretira in pritiska na nevidne kljuke nevidnih vrat v "skupaj".