A propos, kultura… Kaj pa Umetnost? Z dr. Bogomirjem Kovačem o kulturnem menedžmentu v poletni šoli Univerze v Ljubljani in nasploh

Radio KAOS

Eppur si muove,… in vendar se vrti, je kar pravo geslo, ki ga tu uporabljamo kot parafrazo vzklika potem, ko je kurija lomila njegove znanstvene dokaze in prepri?anje o vesolju in našem planetu.. Galileo Galilei, filozof, astronom, matematik iz davnega 16. in 17 stoletja, je sicer sprva študiral tudi medicino, da bi se dejavno ukvarjal tudi s kulturo, umetnostjo in menedžmentom bodisi v znanosti bodisi v kulturi pa ne upamo trditi. Razen, seveda, ?e tudi njegova iskanja in raziskovanja razumemo kot umetnost. Da gre za ve? kot zgolj kulturno delovanje, pa ni dvoma.

Ta uvod v oddajo A propos, kultura..Kaj pa umetnost?, ki jo pripravljamo s pomo?jo javnega denarja, ki ga prek medijskega razpisa zagotavlja Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, je pravzaprav napoved preskoka s polja kultura in umetnost na rob do znanosti. Da gre za znanost, si ne upamo trditi, da se pa z današnjo temo ukvarjajo tudi znanstveniki in znanstveni pedagogi, visokošolski u?itelji, je pa dejstvo, ki ga pod?rtujemo tudi z napovedjo sogovornika. V studio smo namre? povabili prof. dr. Bogomirja Kova?a iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ob vseh obveznostih (pedagoških, raziskovalnih, svetovalnih, para-politi?nih) si je naložil še uveljavljanje in implementacijo zamisli, ki bi jo v naših razmerah – ?e malce pretiravamo – primerjali z Gallilejevim odkritjem. S pomembno razliko – kurija, ne crkvena ne univerzitetna, ga ne preganja. Nasprotno: ?e se prestavimo v univeriztetno okolje, je tamkašnji cvet znanosti, zlasti tisti njen del, ki ga bolj zanimata kultura in umetnost in ki se je na univerzitetni ravni vzpostavil kot Svet za umetnost, po relatavino kratkem premišljevanju podprl Kova?evo zamisel o nujnosti programa kot je – zaenkrat in letos že drugi? – Poletna šola kulturnega menedžmenta.

Bolj za šalo kot zares smo ga najprej vprašali, ?e je prepri?an, da mu ne bo treba ?ez leta, ko morda ne bo uspel z uveljavitvijo takega interdisciplinarnega programa kot je kulturni menedžment ali menedžment v kulturi na stopniš?u ljubljanske Univerze vzdihovati: »Pa saj se vsemu navkljub vrti!«?

Govorila sva tudi o tem, kako je sploh zaznal potrebo po takem programu in zakaj do njene uresni?itve prihaja šele zdaj? Za lažje razumevanje njegovega zanimanja in angažmaja na podro?ju umetnosti pa nam je razgrnil svojo izkušnjo iz sodelovanja s sijajnim glasbenikom Primožem Lorenzem v okviru Staroljubljanskega društva za oživljanje starega mestnega jedra iz katerega je nastala ustanova, pravzaprav kar gibanje Imago Sloveniae.

Zanimive so njegove dosedanje izkušnje – tako z vidika potencialnih slušateljev in na nek na?in še bolj z vidika visokošolskega u?iteljstva in raziskovalcev, pa tudi odzivi, odmevi tako na strani slušateljev, kakor tudi soustvarjalcev programa (profesorjev, predavateljev, vodij delavnic, ustanov, predstavnikov kulturnih oblasti v državi in mestu).

Na vprašanje kakšno je po njegovem mnenju realno stanje v slovenski kulturi, je – ne da bi posebej premišljeval – odgovoril, da je vsaj v uprizoritvenih umetnostih – zagotovo visoko pozicionirano. Spraševali pa smo tudi po ekonomski u?inkovitosti, organizaciji in principih ter dejanskih razmerah v upravljanju, menedžeriranju.

Odprlo se je za to oddajo že kar obvezno vprašanje – namre?, ?e s kulturo in umetnostjo v Sloveniji da preživeti, morda zaslužiti in kako komentira dejstvo, da pri nas najve? družbenega produkta ustvarimo v izvozu… Kakšen delež pri tem ima umetnost? Kot primer smo omenjali Neue Slowenishe Kunst. Morda pa sta umetnost in kultura tudi dovolj zanimivi izvozni panogi, smo se spraševali. Tu se je naš sogovornik vrnil na svoje za?etno izhodiš?no triado, ki ga je na nek poseben na?in kot ekonomista »pahnila« na podro?je kulture in umetnosti in ki jo tvorijo cena-vrednost-vrenote.

Ve?krat potrjena, ptravzaprav empiri?no dokazana je trditev, da imajo sodobni umetniki pri nas vsekakor premalo upravljalskega znanja in izkušenj. Sami s seboj in s svojim delom, ustvarjanjem zve?ine sploh ne znajo menedžrirati.

Verjame, da bo Poletna šola kulturnega menedžmenta prerasla v pravi univerzitetni program, ki je po svoji naravi interdisciplinarni in ne bo nujno organizacijsko vezan na katero od obstoje?ih fakultet ali akademij. Prhodnje leto bodo s tem projektom nadaljevali in vse kaže, da bodo središ?e programa locirali nekam na Obalo, tako, da bo dobil mednarodne dimenzije.

Dotaknili smo se tudi »usodnosti« aktualnih zamenjav tako na kulturnem kot na finan?nem ministrstvu in ugotovili, da je vse skupaj od ?esa zelo odl?ilnega, kaj šele usodnega. Žal pa nam je zmanjkalo ?asa za sicer sila zanimivo vprašanje, kaj je bila Kova?eva – v zadnjem ?asu najbolj zanimiva, intrigantna umetniška izkušnja bodisi v gledališ?u, filmu, med knjigami, pri ?emer Varufakisov Minotaver najbrž ne bi bilo pravo merilo…? Morda pa nas odgovor ali komentar na to zvedavost še doleti.

S pri?ujo?im pogovorom v oddaji A propos, kultura..Kaj pa umetnost?, ki jo pripravljamo in realiziramo s pomo?jo javnega denarja, ki ga zagotavlja ministrstvo za kulturo, smo prav na hitro spremenili po?itniški na?rt tega celoletnega projekta. Prejšnji teden smo se že poslovili za ?as po?itnic in za dneve tik pred koncem poletja že napovedali Utopije – Morovo in še kakšno. Verjamemo, da nam tega posega v na?rt ne zamerite in da smo vas v pogovoru s prof. dr. Bogomirjem Kova?em dovolj zanimivo nagovorili k premislekom, kako se boste upravljanja, tudi preživljanja, ne le uživanja s kulturo in umetnostjo lotili v prihodnje.

Oddajo smo pripravili Urška in Aljaž Pengov Bitenc ter Andrej Pengov. Na svidenje znova v zadnjih dneh avgusta ali morda celo šele v za?etku septembra.